Temeljna načela

Prevod v slovenščino: Ina Ferbežar, članica delovne skupine LAMI (ALTE)

Cilj projekta Sveta Evrope "Jezikovna integracija odraslih priseljencev" (ang. LIAM) je pomagati državam članicam pri razvijanju inkluzivnih oz. vključevalnih jezikovnih politik, temelječih na skupnih vrednotah: spoštovanju človekovih pravic in posameznikovega dostojanstva ter na načelu demokratičnosti in vladavini prava.

Učinkovito spoštovanje teh temeljnih načel zahteva usklajen in načelen pristop k jezikovni politiki, ki posega na različna področja integracijske politike (sociala, zaposlovanje, zdravstvo), ter zavedanje o medsebojnih pravicah in odgovornostih priseljencev in družb, v katere se priseljujejo.

Svet Evrope je pripravil izpopolnjen instrument za postavljanje standardov in priporočila, ki določajo načela delovanja na migracijskem področju. Dopolnjujejo jih navodila za jezikovno politiko in ustrezna orodja, ki so bila razvita kot podpora njihovemu učinkovitemu uresničevanju pri vključevalnem pristopu, temelječem na skupnih vrednotah in načelih [Ref. 1]

Pristojne za jezikovno politiko vabimo, naj na temelju teh načel razmislijo, kako

• URESNIČUJEJO JEZIKOVNE PROGRAME, KI BI USTREZNO ZADOVOLILI JEZIKOVNE POTREBE PRISELJENCEV V NJIHOVEM ZASEBNEM, DRUŽBENEM IN DELOVNEM OKOLJU. Ko se prepoznajo takojšnje in srednjeročne potrebe priseljencev, je mogoče na temelju lestvic Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO, ang. CEFR) opredeliti sporazumevalne cilje, ki jih zahtevajo na primer nagovarjanje otrokovih učiteljev v šoli, pogovor s sosedi, pisanje življenjepisa za zaposlitev itd. [Ref. 2]
   
• ZAGOTAVLJAJO, DA SE TI PROGRAMI DOVOLJ PRILAGAJAJO RAZNOLIKOSTI PRISELJENCEV. Standardnega vzorca ni, priseljenci se lahko bistveno razlikujejo glede na osebne okoliščine, svoje potrebe in zmožnosti, izobrazbo in zgodovino učenja jezikov, razpoložljivi čas oziroma čas, potreben za učenje jezika; različne pa so tudi oblike in faze migracije, ki na primer vplivajo na načrtovano dolžino bivanja [Ref. 3]
   
• PODPIRAJO PRISELJENCE PRI RAZVIJANJU SPRETNOSTI ZA SAMOSTOJNO UČENJE. Po zaključenem jezikovnem tečaju naj bi bili sposobni samostojno razvijati zmožnosti do ravni, ki jo/jih zahteva njihovo delo, z oblikovanjem svojih socialnih mrež itd. Evropski jezikovni listovnik (ang. ELP) je bil pripravljen kot pomoč pri razvoju učnih spretnosti, priseljenci pa z njim lahko svoje napredovanje primerjajo z ravnmi jezikovnega znanja, opisanimi v SEJO. [Ref. 4]
   
• SPREMLJAJO TEČAJE JEZIKA IN KULTURE, DA BI ZADOSTILI MEDNARODNO SPREJETIM STANDARDOM KAKOVOSTI. Učinkoviti kakovostni tečaji „po meri“, tj. potrebam priseljencev prilagojeni tečaji, ki jih pripravljajo in izvajajo visoko usposobljeni strokovnjaki z ustreznimi pripomočki so morda res dražji, a so dragoceni v tem smislu, da se jih priseljenci bolj udeležujejo, so zanje bolj motivirani, imajo pa tudi večji učni učinek. [Ref. 5]
   
• OPREDELJUJEJO ZAHTEVANE RAVNI JEZIKOVNEGA ZNANJA TAKO REALNO IN PRILAGODLJIVO, DA ODSLIKAVAJO DEJANSKE POTREBE IN SPOSOBNOSTI PRISELJENCEV. SEJO je primerneje uporabiti za opredelitev t. i. jezikovnih profilov – na primer A2 za govorno interakcijo, A1 za bralno razumevanje ali pisno interakcijo – kot pa za opredelitev celovite jezikovne zmožnosti (A2 za vse dejavnosti). Kadar se ravni SEJO uporabljajo za uradne namene, kot je pridobitev dovoljenja za prebivanje ali državljanstva, je pomembno uporabiti realne ravni in upoštevati dejstvo, da v večini družb domačim govorcem večinoma ni treba izvajati jezikovnih opravil, opredeljenih na višjih ravneh SEJO. Zahteva, da mora govorec v uradnem jeziku izkazati “zadovoljivo” raven ali “dobro znanje”, ni le preohlapna, da bi bila zares uporabna, ampak temelji na nedokazani domnevi, da je uspešna integracija odvisna od določene ravni jezikovnega znanja. [Ref. 6]
   
• ZAGOTAVLJAJO, DA URADNI JEZIKOVNI TESTI, KJER JIH UPORABLJAJO, USTREZAJO SPREJETIM STANDARDOM KAKOVOSTI IN SE JIH NE ZLORABLJA ZA IZKLJUČEVANJE PRISELJENCEV IZ DRUŽBE. Kjer se testi uporabljajo za uradne namene, kot sta pridobitev dovoljenja za prebivanje in pridobitev državljanstva, morajo te teste pripravljati ustrezna strokovna telesa, ki lahko zagotovijo, da so testi nepristranski, zanesljivi in pošteni. Vendar pa ni dokaza, da sta uspešnost na jezikovnem testu in uspešna integracija povezana; priseljenci se lahko v družbo dobro vključijo, čeprav imajo omejeno jezikovno znanje. To se namreč sčasoma razvija z realno jezikovno rabo in torej ne more biti predpogoj, ampak je prej rezultat družbene participacije. Alternativne metode preverjanja jezikovnega znanja, kot je listovnik, dokazujejo, kaj posameznik v jeziku zna in zmore, in lahko dopolnjujejo ali nadomestijo test, ki je umeščen na ravni SEJO.  [Ref. 7]
   
• SI ZAMIŠLJAJO UČINKOVITO SPODBUDO OZ. NAGRAJEVANJE NAMESTO NEUČINKOVITEGA SANKCIONIRANJA; JASNO NAGRAJEVANJE ZA UČENJE JEZIKA, KOT SO NPR. HITREJŠI DOSTOP DO ZAPOSLITVE, SOCIALNE UGODNOSTI, POVEČUJE MOTIVACIJO. Sankcioniranje, ki naj bi prisililo priseljence k učenju, ima lahko za posledico manj učinkovito učenje in lahko zbuja negativen odnos do integracije. Nesorazmerni ukrepi so lahko diskriminatorni in posegajo v človekove pravice prisljencev. [Ref. 8]
   
• SPOŠTUJEJO IZVORNE, TJ. PRVE JEZIKE PRISELJENCEV IN NJIHOVE EDINSTVENE RAZNOJEZIČNE IN RAZNOKULTURNE IDENTITETE. Izvorni oz. prvi jeziki priseljencev imajo v procesih integracije pomembno vlogo. Raznojezični in medkulturi pristop je pri jezikovnem načrtovanju zelo pomemben: pozitivno vrednotenje jezikov priseljencev le-te spodbuja, da jih posredujejo naprej svojim otrokom kot znamenje identitete, in jih utrjuje v zavedanju, da pomenijo pridobitev za celotno družbo. [Ref. 9]
   

Jeziki so temeljno sredstvo za oblikovanje medkulturnega razumevanja in družbene kohezije. Jezik ali jeziki družbe sprejema, v katero se priseljenci želijo vključiti/integrirati, in jeziki, ki so že del individualnega jezikovnega repertoarja priseljencev, oblikujejo njihove identitete v smislu aktivnih, demokratičnih državljanov. Raznojezični in medkulturni pristop k poučevanju jezika družbe sprejema zagotavlja, da jezik postane sredstvo inkluzije, ki združuje ljudi, ne pa jih ločuje.

JS