Izve{taj za pristapot na Romite vo vrabotuvaweto vo ,,Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija,,

Podgotvil: Sejdo Ja{arov

Ekonomskoto restruktuirawe vo izinatata dekada dovede do gubewe na mnogu rabotni mesta, taka da visokata stapka na nevrabotenost od april 2003 godina od 37% islustrira deka vo prosek, eden od trojca rabotnosposobni e, ili nevraboten, ili pak e del od sivata ekonomija.

Evropskata Komisija izarazi zagri`enost za visokata stapka na nevrabotenost koja {to mo`e da predizvika socijalni i politi~ki tenzii koi {to seriozno mo`at da vlijaat na idnite ekonomskii politi~ki reformi, specijalno poradi toa {to situacijata ja zasega mladata populacija i malcinstvata. Ka`ano so drugu zborovi, zna~itelna populacija `ivee na rabot na siroma{tijata. Malcinstvata, nekvalifikuvanite i nevrabotenite (kategorii kade {to romite se vo zna~itelen broj) imaat nizok standard na `iveewe. Vo skore{niot report na Evropskata Komisija stavi akcent na faktoto deka integracijata na Romite vo Makedonskoto op{testvo i posebno ,,borbata protiv diskiminacijata vo oblasta na pristapot do socijalnite servisi, edukacijata i vrabotuvaweto baraat detalno razraboten pristap,,. Ostanuva da se vidi dali Makedonskata Vlada porakata od Evropskata Komsija }e ja razbere kako ohrabruvawe za odgotvuvawe na edna komprehenzivna politika za situacijata so Romite, ili pak, }e se odlu~i za parcijalno re{avawe na problemite.

Neformalniot sektor pokriva zna~itelen del od ekonomijata na zemjata. Ekonomskata migracija kon zemjite od Evropskata Unija prodol`uva, iako ne so istoto tempo kako {to toa be{e vo tekot na godinite od konfliktot vo zemjava.
Spored Biroto za Vrabotuvawe, brojot na nevraboteni lica vo septemvri 2003 godina be{e 384.8041 {to e pribli`no 18% od vkupnata populacija. [to se odnesuva do romsksata podatocite se kontraverzni. Institutot za Vrabotuvawe veli deka samo 16.734 Romi se registrirani kako nevraboteni vo 2003 godina. Sporeduvaj}i gi ovie podatoci i onie od romskite NVO, ovoj broj na nevraboteni Romi, povtorno spored romskite NVO e mnogu pogolem. Kako i da e, registracijata na nevrabotenite, ne go reflektira vistinskiot broj na nevraboteni, specijalno zemaj}i go vo predvid faktoto deka, i Romite, no i ne-Romite se prijavuvaat vo biroata za vrabotuvawe, najmnogu poradi zdravstvenoto osiguruvawe.

Romskata poulacija vo Makedonija, brojnosta na ostanatite malcinstva, popisot i ostanati izvori...

Spored popisot od 2002 godina, vo Republika Makedonija `iveat vkupno 2.022.547 `iteli. Od niv, 1.297.987 (64,18%) Makedonci; 509.083 (25,17%) Albanci; 77.959 (3,85) Turci; 53.979 (2,66%) Romi; 9.695 (0,48%) Vlasi; 35.939 (1,78%) Srbi; 17.018 (0,84%) Bo{waci i 1,04% ostanati malcinstva.

Site malcinstva, vklu~uvaj}i gi i Romite gi negiraat rezultatite od popisot. Debatata okolu procenturalnata zastapenost e relevantna za implementacija na Ohridskiot Ramkoven Dogovor, t.e. proporcionalnata zasapenost na malcinstvata vo civilnite servisi.

Ako gi zememe vo predvid oficijalnite rezultati, romskata populacija e za tri pati pogolema otkolku vo periodot pred 50 godini. Od 19.500 Romi vo 1948 godina, na 53.879 vo 2004 godina.

Godina na popisot

Broj na Romi

Procent od vkupnata populacija

1948

19. 500

1,69%

1953

20. 462

1,57%

1961

20. 606

1,47%

1971

24. 505

1,49%

1981

43. 125

2,26%

1994

43. 707

2,24%

2002

53. 879

2,66%

Denes Romite `iveat prete`no vo urbanite sredini, a specifi~no se koncentrirani vo [uto Orizari, Prilep, Kumanovo, Bitola, [tip, Ko~ani i Gostivar. Oficijalnite brojki ja poka`uvaat slednava situacija: [uto Orizari 13.311; Veles 800; Vinica 1.230; Gostivar 1.090; Gradsko 127; Debar 1.079; Del~evo 651; Berovo 459; Bitola 2.594; Dolna Bawica 324; Ki~evo 1.630; Ko~ani 1.951; Kratovo 151; Kriva Palanka 658; Kumanovo 4.256; Negotino 453; Prilep 4.433; Radivi{ 271; Strumica 121; Tetovo 2.357; [tip 2.195.

Romskite lideri i nevladini organizacii tvrdat deka ovie brojki se pomali vo odnos na realnata situacija. Tvrdat deka ima barem dvapati pove}e vo sporedba so rezultatite od popisot. Obedinetata Romska Partija na primer, tvrdi deka vo Makedonija `iveat okolu 132.000 Romi, od koi 65.000 samo vo [uto Orizari. Romskiot etnologist, profesorot Jusuf [aip odi duri i ponataka tvrdej}i deka zemjava `iveat duri 200.000 Romi2. Vo studijata ,,Pome|u fikcijata i realnosta,,, A{met Elezovski, vlijatelen romski lider, kalkulira so brojkata od okolu 135.490 Romi. Ramadan Pini, presedatel na NVO ,,Mesecina,, od Gostivar, i vo istovreme pretsedatel na mre`ata od 13 NVO, isto taka se soglasuva so brojkata od okolu 130.000 Romi. Dodeka Qatif Demir, pretsedatel na Centarot za Edukacija ,,Darhija,, dava povozdr`ana brojka pome|u 80.000 do 90.000.

Za ovie nesoglasuvawa vo brojkite pome|u popisot i nevladinite organizacii, se napomenuvaat faktite, kako {to se: mnogumina Romi nemaat dr`avjanstvo i validni dokumenti. Nekoi od niv nemaat duri ni izvod od maticnata kniga na rodenite, ili pak kakov i da e dokument deka tie vsu{nost egzistiraat. Kako dodatok na ova, mnogumina se deklariraat kako Albanci, poradi sopstvenata volja, ili pak im e toa nametnato3. Vo isto~niot i centralniot del na zemjata, hristijanskite Romi, poznati kako ,,K,rci,, ne se deklariraat kako Romi. Druga grupa koja {to ponekoga{ se vbrojuva, a ponekoga{ ne, i po nivno nao|awe, se taka nare~enite ,,Egip}ani,,. Toa se Romi ~ij {to maj~in jazik e albanskiot, a se deklariraat kako Egip}ani. Spored popisot od 1994 godina, nivniot broj e 3.080.

Spored Ministerstvoto za Trud i Socijalna Politika, 12% od populacijata koja {to zema socijalna pomo{ se Romi. Ovaa brojka e mo{ne visoka, sporeduvaj}i ja so oficijalniot procent od 2,2% Romi od vupnata populacija, no kako i site statisti~ki evidencii, i ovaa treba da se zeme v predvid so predostor`nost, zatoa {to ova e samo del od vkupnata slika koja {to treba da bide kompletirana so realni i vistiniti podatoci za brojot na Romite, nivoto na siroma{tijata i participacijata vo neformalniot sektor.

Vrabotenost/nevrabotenost, pokazateli, mnozinska populacija i Romi

Biroto za Vrabotuvawe sekoja godina publikuva informacii za brojot na nevraobotenite registrirani vo 30 (triesette) biroa4 , nivoto na nivnoto obrazovanie, profesionalnite mo`nosti i taka nataka. Prosledete ja tabelata koja {to go ilustrira brojot na nevrabotenite Romi vo poslednite nekolku godini.
Kako i da e, treba da se etabliraaat pokazatelite i posofisticirana baza na podatoci za da se razbere i da se inicira vladinoto vlijanie vrz vrabotuvaweto na Romite, ili pak, na drugite malcinski grupi.

Informacii od Zavodot, Forma P-4

Nacionalnost

Vkupno nevraboteni

Od niv `eni

So osnopvno obrazovanie

Bez osnovno obrazovanie

GODINA 2000

Vkupno

366.211

163.581

325.325

40.886

Makedonci

247.474

122.707

227.632

19.842

Albanci

72.813

22.578

66.008

6.805

Turci

14.430

5.702

8.890

5.540

Romi

15.580

6.435

10.394

5.186

Srbi

3.860

1.608

3.599

261

Vlasi

302

101

281

21

Godina 2001

Vkupno

360340

159395

320393

39349

Makedonci

240939

117594

221785

19154

Albanci

73683

23680

66706

6977

Turci

14739

5734

9499

5240

Romi

15797

6549

10389

5415

Srbi

3658

1491

3395

263

Vlasi

385

131

359

26

Godina 2002

Vkupno

374144

165013

331735

42409

Makedonci

346117

119480

225328

20789

Albanci

80557

26082

73174

7383

Turci

15337

5998

10063

5314

Romi

16192

6746

10755

5437

Srbi

3482

1388

3225

257

Vlasi

504

200

454

50

Godina 2003

Vkupno

390361

167937

Seu{te nedostapni informacii

Seu{te nedostapni informacii

Makedonci

266166

122126

Seu{te nedostapni informacii

Seu{te nedostapni informacii

Albanci

80706

26536

73867

6591

Turci

15560

6057

10197

5301

Romi

16937

7114

Seu{te nedostapni informacii

Seu{te nedostapni informacii

Srbi

3657

1438

3338

195

Vlasi

502

187

475

10

Religijata i jazikot

Romskata zaednica ne e homogena i postojat pove}e razli~ni grupi, jazici i religii. No, ovie razliki {to postojat ne bi trebalo da se zemat vo predvid za da se napravat razliki me|u grupi so sprotivstaven interes.

Najogolemiot del od makedonskite Romi se Muslimani, no religijata vo ovoj slu~aj ne igra golema uloga vo sekojdnevniot `ivot, nitu pak nosi nekoi privilegii. Pomo{ta od religioznite institucii e mo{ne limitirana (mal pari~en nadomestok, hrana, obleka...) Spored edna studija napravena od Institutot za Sociolo{ki i Politikolo{ki Istra`uvawa, 93,8% od ispitanicite se proiznesoa deka nikoga{ ne zemale pomo{ od crkvata, 2,6% zemale nekakva pomo{ od islamskata religiozna zaednica, 1,9% od katoli~kata crkva i mal del od Adventisti~kata, Evangelsiti~kata I drugi verski zaednici.

[to se odnesuva pak do jazikot, tuka postojat nekoi razliki i varijacii. Najgolemiot del zboriva romski. Egip}anite i A{kaliite zboruvaat albanski, no ima i takvi Romi koi {to zboruvaat i turski. Site tie grupi go zboruvaat i razbiraat makedonskiot jazik ili jazikot na op{testvenata sredina.

Tradicionalni romski zanaeti

Specifi~ni romski zanaeti se kova~kiot i ja`arskiot zanaet. Duri i denes no`at da se vidat na pazarite kako gi prodavaat sopstvenite produkti. Vo skopskiot Bit Pazar ima registrirano okolu 8 kova~i. No, i vo sekoj pogolem grad ima barem eden Rom kova~. Vo Kumanovo toa e gospodinot Sulejman Ismailov koj {to doa|a od semejstvo ~ij zanaet so generacii e kova~kiot: ,,Tradicijata poleka odumira. Nemame pove}e rabota. Edinstveno koga e sezonata i koga zapo~nuva poljodelieto, toaga{ e podobro. Gi prodavame na{ite proizvodi na zemjodelcite i lu|eto od selata...,,5

Osven kova~kiot zanaet postojat i drugi aktivnosti vrzani so obrabotka na metalot. Isto taka postojat i zanaet~ii koi {to pravat oprema za kowite. Vo skore{no vreme postoi i golem interes za ra~no pletenite korpi koi {to se prodavaat na turistite.
Muzikata, ako moze da se smeta kako tradicionalen romski zanaet, dava mo`nosti za dobra zarabotuva~ka samo na limitiran broj na Romi.

Samovrabotuvawe

Za po~etok da napomeneme deka konceptot na,,samovrabotuvawe,, e nedovolno jasen. Zakonot ,,samovrabotuvaweto go definira kako aktivnost na li~nost koj/koja {to vodi sopstven biznis od koj zarabotuva za `iveewe, a negovite/nejzinite aktivnosti se registrirani vo registerot na vr}iteli na samostojni dejnosti. So samata registracija, individualcite se soglasuvaat da gi platat site dava~ki kon dr`avata, socijalnoto, zdravstvenoto i penziskoto osiguruvawe, so toa {to }e si ovozmo`at plata ili pak plata na vrabotenite li~nosti vo istiot biznis. Romite seto toa go razbiraat na eden poednostaven na~in: samovrabotuvawe e koga nekoj ima dovolno pari da zapo~ne aktivnosti koi {to nemu/nejze }e im donese sredstva za `ivot, baziraj}i se na sopstvenite iskustva i znaewa.

Ne zemaj}i gi predvid ovie razliki, pove}eminata od intervjuiranite lica, oficijalni i privatni li~nosti - Romi i ne-Romi, poimot samovrabotuvawe go poistovetuvaat so ,,ulu~no prodavawe,, ili pak prodavawe na tezgi. Po se izgleda deka ova e najpopularna forma na ,,samovrabotuvawe,,.

Za `al, ne e mo`no da se manipulira i kalkulira so to~niot broj na Romi koi {to se zanimavaat so vakviot tip na aktivnosti. Po se izgleda deka postoi konsenzus i me|u Romite i me|u ne-Romite deka brojot na takvite lica e mo{ne golem. Od druga strana, isto taka e nevozmo`no da se dojde do konkretna informacija kolkava e zarabotuva~kata od ovie aktivnosti. Intervjuiranite lica, vr{iteli na ovie aktivnosti se ednoglasni deka zarabotuva~kata e dovolna samo za pre`ivuvawe: ,,nikoj ne se zbogatil od prodavawe na pazarite- veli eden od niv - zadovolni sme ako za toj den }e uspeeme da zarabotime za pre`ivuvawe.

Vo po~etokot na devedesetite Makedonija se soo~i so seriozni ekonomski pote{kotii. Mnogu fabriki bea zatvoreni i brojot na nevraboteni enormo porasna. Brojot na licata, Romi i ne-Romi koi {to odlu~ija za pre`ivuvawe da prodavaat po ulicite i na pazarite se zgolemuva{e sekojdnevno. Ovoj bran na novi prodava~i donese negativen efekt vrz rabotata na biznismenite i registriranite sopstvenicite na prodavnici. Tie zapo~naa da vr{at pritisok vrz lokalnite i nacionalnite avtoriteti za da se stopira ili pak ograni~i ovoj tip na nedozvolena trgovija. Vo avgust 1993 godina Vladata usvoi dekret za zabrana na proda`ba na opredeleni produkti na pazarite i na ulicite.6
So ovoj zakon se namalija mo`nostite za prodavawe na proizvodi od koi {to mo`e}e, kako {to velat intervjuiranite, da se pre`ivee. Site bea zasegnati, no bidej}i uli~noto prodavawe e specifi~no za Romite, posebno tie bea pogodeni od novite zakonski opredelbi i restrikcii. Edinstveno tekstilot ne se spomenuva{e vo ovaa odredba, pa mo`ebi i poradi toa se poka`a deka prodavaweto na tekstil e edinstveniot izlez od sitacijata. No, i ova ne potraja dolgo. Nabrgu potoa vo 1995 godina prodava~ite na tekstil bea isfrleni od pazarite koga Makedonskiot Parlament go donese zakonot za trgovija so koj {to se zabranuva proda`bata na tekstilot na ulicite i na pazarite.7

I pokraj ovie zabrani Romite a i ne-Romite prodol`uvaat da prodavaat tekstil bidej}I nemaat druga opcija. Policijata sproveduva kazni, gi maltretira na pazarite i im ja odzema robata.8 Nevladinite romski organizacii pak, imaat i dokumentirani slu~ai na policiska brutalnost kon Romite uli~ni prodava~i.9

Kako kontrast na ova, mnogu lokalni avtoriteti gi toleriraat uli~nite prodava~i Romi i ne-Romi. Pred se poradi toa {to na uli~noto prodavawe gledaat kako na socijalno korisna rabota koja {to korespondira so potrebata od takvi pazari.10 Stokata e barana, evtina e i lesno dostapna. Fakt e deka na makedonksata populacija i treba kupuvawe na takvi pazari. Vo [uto Orizari se nao|a eden golem takov pazar i polovina Skopjani odat da pazarat tamu.

Pozicijata na gradona~alnikot na [uto Orizari e mo{ne jasna:
,,Mislam deka vo na{ata op{tina postignavme golem uspeh vo oblasta na samovrabotuvaweto. Nie insistirame na toa da go narekuvame samovrabotuvawe iako vo najgolem del e nelegalna aktivnost i pripa|a na sivata ekonomija. Na{ata op{tina gi tolerira i dava podr{ka na takvata tolerancija na ulicnoto prodavawe. Koga velam ,,tolerancija,, podrazbiram eden ,,realisti~en pristap,,. Na primer, znaeme deka za prodavawe na tekstil danocite se mo{ne golemi. Op{tinata ne napla}a nikakvi taksi za prodavawe na pazarot vo [uto Orizari. Ima stotici prodavaci, produktite im se mo{ne eftini, taka da lu|eto od celo Skopje doa|aat i kupuvaat na ovoj pazar. [to mislam so ,,podr{ka na tolerancijata,, na nekolkupati jas li~no zboruvav so policijata, so pazarnite inspektori na ovaa tema.

Kako i da e, ovoj fenomen postoi i e diktiran od uslovite na pazarot generalno gledano. Vo aktuelniot kontekst nema senns za borba protiv ovoj vid na trgovija. Dr`avata }e izgubi ekstra pari za pla}awe na policijata, pazarnata inspekcija i finansiskata policija. Lu|eto ne ostvaruvaat visok profit i nivniot biznis ne mo`e da stane pogolem vo obem. Bi bilo pomudro da se ohrabrat lu|eto i da se kreiraat instrumenti za podr{ka. Ona {to ni treba se pogolemi ingerecii na op{tinite za da se spravat so uli~nata proda`ba - vklu~uvaj}i ja tuka i avtorizacijata i menaxmentot na pazarite. Vo momentov kompetenciite se podeleni: lokalnite avtoriteti odlu~uvaat koi pazarni denovi lu|eto }e mo`at da prodavaat, no Ministerstvoto za Ekonomija odlu~uva kade ovie pazari mo`at da se lociraat. Nie barame ovie kompentencii da se prefrlat na op{tinite.,,

Realnosta e takva {to sivata ekonomija postoi na ulicite i na pazarite, a romskite semejstva se srede seto toa. No, ova ne zna~i deka edinstveno Romite se odgovorni za postoeweto na sivata ekonomija vo Makedonija. Tie pretstavuvaat samo edne mal del od nea, fakt {to mnogupati se povtoruva od avtoritetite. Ona {to e va`no za politikata na vrabotuvaweto e deka, golem del od Romite trguvaat so tekstil i sekoja prevzemena ,,neutralna,, merka, direktno }e ja zasega ovaa zaednica.

Vo izminatite nekolku godini makedonskite avtoriteti donesoa serija od merki so cel da go podr`at samovrabotuvaweto i sozdavaweto na mali biznisi. Noviot Zakon za Trgovija, na sila od april 2004, dava olesnitelni okolnisti za inicirawe na komercijalni aktivnosti. Aplikaciite mo`at da se dobijat besplatno, lesno se popolnuvaat i dostapni se na lokalno nivo. Tehni~kite barawa vo aplikaciite se svedeni na minimum.

Ovaa merka e dobredojdena, no romskite pretstavnici velat deka problemite so registracijata se samo vrvot na santata led i deka ima u{te mnogu drugi problemi koi {to treba da se razgledaat za da dojde do legalizacijata na malite trgovci. ,,Registracijata na firma, sama za sebe ne e najgolemiot problem. Vkupnite tro{oci za registracija na firma se dvi`at pome|u 250 I 300 evra. Problemite zapo~nuvaat po registracijata. Od toj moment prodava~ite moraat da imaat potvrda za poteklo na stokata, da platat carini i da gi pla}aat dava~kite kon dr`avata,,.11

,,Nie ne mo`eme da egzistirame samo za da gi zadovolime barawata na dr`avata za danocite. Nie sakame da rabotime i da sozdavame profit. Realniot problem e vo toa {to sistemot ne nudi podr{ka na malite pretprijatija za da stanat profitabilni. Nie skame da gi registrirame na{ite biznisi i da po~neme da gi pla}ame dava~kite kon dr`avata - no na na~in {to bi mo`ele da `iveeme od toa {to }e go zarabotime. Ako go registrirame na{iot biznis, nema da mo`eme da se registrirame kako nevraboteni. A ako ne sme registrirani kako nevraboteni ne mo`eme da go ostvarime pravoto na zdravstveno osiguruvawe. So drugi zborovi nie }e gi registrirame na{ite biznisi vo toj moment koga }e mo`eme da obezbedime dovolno profit za da si go pla}ame samite zdravstvenoto osiguruvawe. Toa treba da go razbereat lu|eto {to gi kreiraat zakonite vo ovaa sfera.,,12

Minsiterstvoto za Trud i Socijalna Politika, zaedno so Mnisterstvoto za Finansii i Ministerstvoto za Ekonomija napravija programa za redukcija na sivata ekonomija koja {to dava podr{ka na mali trgovski aktivnosti (redukcija na danocite, besplatni konsultantski uslugi i taka natamu). Na dolgoro~en plan, idejata e da se sozdadat centri za konsultacii koi {to }e im pomognat na trgovcite da gi pro{irat i zajaknat sopstvenite biznisi. Programata zasega e inicijalno nivo.13 Ostanuva da se vidi kolku i kako }e bide adresirano romskoto pra{awe so ovaa programa i koi merki }e bidat prevzemeni za da im se obezbedi i na Romite - potencijalni biznismeni ta participiraat vo programata.

Iako uli~noto prodavawe e mnogu rasprostraneto, ne mo`e da se gleda kako edinstvena forma na samovrabotuvawe na ovaa zaednica. Studijata napravena od ISPI14 za romskite kompanii/firmi i nivnite sopstvenici poka`uva deka vo sferata na trgovijata operiraat 55,80% i imaat eden ili dvajca vraboteni (66,80%). Pomalku od polovinata vraboteni imaat zavr{eno osnovno obrazovanie (42,90%). Sopstvenicite na firmite rekoa deka postojat samo nekolku programi od koi {to mo`at da dobijat podr{ka za da gi razvijat svoite aktivnosti. Istata studija poka`uva i visok procent na Romi koi {to smetaat deka, za da si gi podobrat uslovite na `iveewe, treba da zapo~nat sopstveni biznisi (58,80%). Dodeka 59% od niv smetaat deka }e im treba asistencija vo tekot na procedurata za registracija. Rezultatite od ovaa studija treba podrobno da se analiziraat od lu|eto {to ja kreiraat ovaa politka i koi {to bi mozele da prevzemat merki specijalno dizajnirani za romskite biznismeni i da ponudat legalnai finansiska pomo{, kako i konsultaciski servisi za menxmentot.

Mnozinstvoto od onie koi {to sakaat da zapo~nat sopstven biznis (58,60%) mislat deka edenstven na~in za da go ostvarat toa e pristap do krediti ili pak do nekakov start up fond (pari za po~etok). Kako i da e postoe~kite mikro-kreditni {emi, nekoi od niv mo{ne efektivni i popularni kaj ostanatata populacija15, nemaat dovolno fleksibilnost za da ovozxmo`at pristap i do Romite.

Pristapot do kreditiraweto e eden od najdelikatnite i najkompleksnite pra{awa vo samovrabotuvaweto, zo{to, ne samo bankarskiot sistem i ndeostatokot od adekvatni finansiski {emi, {to gi zasega site privatnici, tuku isto taka i percepciite i predrasudite koi {to biznis zaednicata gi ima kon Romite. Za da se izgradi uspe{en biznis potrebna e samodoverba, a samodoverbata e bazirana na respektot od ostanatite.

,,Ona {to najmnogu nedostasuva vo sferata na samovrabotuvaweto vo ovaa zemja e respektot. Za da se napravi uspe{en biznis potreben e respekt pome|u parterite. No, Romite ne se respektirani kako biznismeni tuka. Samo za ilistracija, koga odime nadvor od zemjata, pove}e ne respektiraat kako biznis partneri otkolku kaj nas. Tuka, ednostavno ne ni e dadena mo`nosta da go napravime toa {to sakame da go postigneme kako biznismeni. Koe dostoinstvo go ima trgovecot, koj {to, koga ja kupuva stokata, na proizvoditelot mu veli: ,,Ne mo`am da ti platam so gotovina. ]e ti ja platam stokata otkako }e ja prodadam,,? Ili pak prodava~ koj {to bega kako zajak koga }e vidi deka doa|a policijata? Ili pak, trgoec koj {to ne moze nitu da sonuva da dobie zaem ili kredit za da go zajakne biznisot? Nema da mo`e da ima dostoinstvo, nema da bide repspektiran i nikoga{ nema da mo`e da postigne uspeh.,,

Romski biznismen, Ko~ani, mart 2002 godina.

Se nadevame deka idnata politika na vrabotuvawe }e gi zeme v predvid site ovie aspekti koga }e se donesuvaat merki za podr{ka na samovrabotuvaweto.

Mladite Romi

Romskata mladina ne bila predmet na nekoja seriozna studija. Obrazovnite statistiki sozdavaat crna slika na nepismena ili pak, polupismena grupa. Devoj~iwata rano go napu{taat u~ili{teto, a mom~iwata dolgi godini ne mo`at da najdat kakva i da e rabota. Mnogumina od niv sonuvaat da emigriraat zatoa {to ja zagubile nade`ta deka imaat idnina vo zemjava. Mnogumina koristat lesni drogi, marihuana, lepilo... Spored romskite NVO, vo nekoi gradovi postojat nromski naselbi kade {to polovina od mladinata koristi nekoja lensa droga. Nevladiniot sektor organizra teatarski pretstavi i aktivnosti vrzani za {tetnosta na drogata, no postoi realna potreba od toa da na tie mladi lu|e da im se dade realna {ansa za ednakov po~etok kako i ostanatite.
Se razbira, ne mo`eme da generalizirame. Ima mnogu mladi Romi koi {to posetuvaat sredni u~ili{ta i fakulteti. Postojat i takvi organizacii i fondacii koi {to ovozmo`uvaat i finansiska podr{ka za Romskite studenti (na primer Roma Versitas, ovozmo`uva stipendii za 31 student, 15 mom~iwa i 16 devojki16, Evropskiot Centar za Pravata na Romite dava stipendii za romskite studenti na praven fakultet i taka nataka). Vo Makedonija situacijata e poinakva otkolku vo ostanatite Balkanski zemji i ovaa razlika mora da se zemem v predvid. ]e bide golema gre{ka da se prodol`i so prepravaweto deka Romite nemaat intelektualna elita i deka politikata kon Romite treba da bide i ponataka adresirana kako kon marginalizirana, nesocijalizirana sredina, siroma{na i needucirana grupa.

Mladite aktivisti Romi, baraat specijalen fokus vo vrabotuvaweto na visoko obrazovanite Romi i politika koja {to }e gi re{ava nivnite konkretni problemi vo vrabotuvaweto. Romskata intelegencija veli deka ,,dojdeno e vremeto da se vidoizmeni diskursot vo romskoto vrabotuvawe i da se balansiraat potrebite pome|u neobrazovanite/nisko obrazovanite i one so visoko obrazovanite,,.17

Dr`avjanstvo, dokumenti za identifikacija, vremeno raseleni lica, begalci...

Dr`avjanstvoto, legalniot status i postoeweto na validni li~ni dokumenti se od vitalno zna~ewe za ostvaruvawe na pravoto na rabota. Zna~itelen del od romskata populacija vo Makeodnija e ograni~ena vo nao|aweto rabota, poradi edinstvena pri~ina {to ne se vo sostopjba da go klarificiraat nivniot legalen status.

Zakonot za dr`avjanstvo od 1992 godina be{e kritikuvan od internacionalnata zaednica za ~ovekovi prava i kvalifikuvan kako restriktiven za nekolkute iljadi lica so dr`avjanstvo od nekoga{nite Jugoslovenski Republiki koi {to imaa avtenti~ni vrski so Makedonskata teritorija.

Situacijata so Romite e specifi~no te{ka. Apatrizmot e mo{ne ra{iren me|u Ovaa populacija. Decata rodeni vo drugite delovi od nekoga{na Jugoslavija ne mo`ea da izvadat izvodi od mati~nata kniga na rodenite. Vozrasnite pak ne mo`ea da ja doka`at valindosta na nivniot brak vklu~en na teritoriijata na biv{a Jugoslavija, nadvor od Makedonija.
Procedurite na naturalizacija se komplicirani i dolgotrajni, a administrativnite tro{oci se mo{ne visoki za pogolemiot del od Romite koi `iveat vo siroma{tija. @iveeweto vo izgradenite ilegalni ku}i e druga opstrukcija so koja se soo~uvaat Romite koga se obiduvaat da dobijat legalna dozvola za prestoj.

Brojot na Romite bez validni dokumenti za identifikacija na nacionalno nivo ne e poznat, no na loklano nivo postojat nekakvi indikatori koi ja poka`uvaat dimenzijata na ovoj fenomen. Vo Kumanovo, na primer, edno istra`uvawe od 2003 godina, od iljada devetstotini i devedeset i {est semejstva od koi tri iljadi osumstotini osumdeset i ~etiri lica, poka`a deka 7% od vozrasnite nemaat dr`avjanstvo, 34% nemaat patni ispravi (paso{), 7% nemaat li~na karta, a 5,4% nemaat izvod od mati~na kniga na rodenite. Od iljada {estotini i {eeset romski deca pod 18 godini: {eeset i pet, ili 4% nemaat izvod od mati~na kniga na rodenite, osumdeset i sedum, ili 5% nemaat zdravstveno osiguruvawe I zdravstveni kni{ki.18

Zakonot za dr`avjanstvo od dekemvri 2003 godina, stapi na sila vo mart 2004 godina. Se nadevame deka so ovoj zakon }e im se ovozmo`i na mnogumina da go reguliraat dr`avjanstvoto i deka me|u niv }e se najdat i Romi. Ostanuva da se vidi kako zakonot }e se implementira, do koj stepen redukcijata na administrativnite taksi }e vlijae na re{avaweto na ovoj problem i dali ovie informacii }e stignat do romskite zaednici.

Evropskata Komisija go zabele`a progresot napraven so vra}aweto na vnatre raselenite lica i kompletiraweto na programata za rekonstrukcija, i deka samo 2,678 lica ostanuvaat da se reintegriraat vo selata. Kako i da e, legalniot status na ovie lu|e seu{te e problem, kakov {to e i vra}aweto na odzementite ku}i i imoti.

Spored UNHCR od dekemvri 2003 godina, 2500 begalci seu{te se nao|aat vo Makedonija. Site tie imaa mo`nost da apliciraat za status na begalec so noviot Zakon za Azil i vremena protekcija.

Del 3. Politika na vrabltuvaweto i implementacija

Dosega vladata ne napravi seriozni obidi za analiza na situacijata so Romite i vrabotuvaweto.19 Se ~ini deka generalno gledano postoi konsensus za toa deka Romite imaat te{kotii vo vrabotuvaweto, no avtoritetite ne napravija nekoja oherentna politika vo ovaa sfera. Se o~ekuva naskoro UNDP da go zavri{I istra`uvaweto i da dade detalni informacii {to }e bidat osnova za kreirawe na politikata. Romskata Dekada se o~ekuva da dade mo`nosti za diskusija i za kreirawe na politika vo vrabotuvaweto za celnata grupa.

Nacionalna Politika vo Vrabotuvaweto

Institucionalnata ramka za donesuvawe i implementacija na politikata za vrabotuvaweto e vo proces na razvitok.
Vo skore{no vremem vladata go usvoi Nacionalniot Akcionen Plan za Vrabotuvaweto (vo ponatamo{niot tekst ,,Planot,,). Planot be{e razvien so tehni~ka pomo{ na Evropskata Unija i 2,5 milioni evra od KARDS Programata, zapo~nata od Evropskata Agencija za Rekonstrukcija vo 2003 godina. Osven kontribucijata vo kreiraweto na politikata, programata isto taka }e go zajakne Nacionalnoto Biro za Vrabotuvawe i negovite 30 lokalni Biroa, }e ovozmo`i treninzi za vrabotenite kako da dadat poefektivni servisi na berzata na trudot za nevrabotenite gra|ani i za toa kako da gi spodelat informaciite za slobodnite rabotni mesta so {to pogolem broj na nevraboteni.

Spored celite, ovaa programa mo`e da pomogne i vo kreirawe na tolku potrebnata sistematizacija i romskoto vrabotuvawe kako del od nacionalnata politika za vrabotuvawe. Sli~nosta na Makedonskiot zakon za vrabotuvawe i na praktikite od standardite na Evropskata Unija }e baraat specijalno vnimanie za etni~kite malcinstva i ranlivite grupi. Za `al, kako avtor na ovoj izve{taj nemo`ev da najdam iskustva od formalen konsultaciski proces pome|u romskite organizacii i valdata vo periodot koga be{e donesen nacrt Nacionalniot Akcionen Plan. Kako i da e, vo 2004 godina pove}e pilot proekti i mikro proekti bea lansirani, no se do maj, 2004 nitu eden od proektite ne go zasegna romskoto vrabotuvawe.

Merki so cel promovirawe na vrabotuvaweto

Vo minatiot period vladata prevzede zna~itelen broj20 aktivni merki za vrabotuvawe, no brojot na nevrabotenite i ponatamu se zgolemuva{e.21

Pome|u merkite implementirani od biroto za vrabotuvawe ima{e i nekolku koi {to bea adekvatni za Romite koi {to se registrirani kako nevraboteni: ,,socijalna infrastruktura,, - proekt so cel da se po0dobri komunalnata infrastruktura so u~estvo na nekvalifikuvana rabotna raka i treninzi za kvalifikacija na socijalnite slu~ai; ,,Podr{ka na vrabotuvaweto na mladite vo op{tinata,, proekt za privremena rabota za nevraboteni mladi lu|e od 18-30 godini; ,,podgotovka za vrabotuvawe,, {to ovozmo`uva{e profesionalno sovetuvawe za mladite, organizira{e sorabotka so rabotodavcite, osiguruva{e profesionalna selekcija na kandidatite po barawe na rabotodavcite i ovozmo`uva{e kursevi za prekvalifikacija. Za `al Biroto nema{e nekakov mehanizam za monitoring i evaluacija od efektite na ovie merki vrz razli~ni etni~ki grupi, znaej}i deka kreiraweto na politikata za vrabotuvawe vo Makedonija e etni~ki nesenzitivna, ili poto~no ka`ano nesenztivna kon Romite.

Biroto isto taka organizira{e sobirawe na informacii vo pove}e tematski arei kako {to se, mobilnosta i vrabotuvaweto, nevrabotenosta i migracijata, planovi i programi za vrabotuvawe. U{te edna{, iako avtoritetite napravija napori za sobirawe informacii, romskoto pra{awe be{e ingonorirano: nema etni~ki ~uvstvitelni varijabli pretstaveni vo sistemot i kako rezultat na toa sistemot ne e podgotven da dade odgovor na pra{awata koi {to se va`ni za podgotovka na politika za vrabotuvawe na ranlivite grupi.

Druga inicijativa za namaluvawe na nevrabotenosta be{e Zakonot za pottikniuvawe na vrabotuvaweto, poznat kako Brankov zakon22 koj {to dava{e finansiska motivacija23 na privatnite rabotodavci koi {to vrabotuvaa lu|e od odredeni kategorii. Nekoi od rabotodavcite gi iskoristija prednostite od novata inicijativa i sozdadoa novi rabotni mesta, no generalno gledano rezultatite bea pod o~ekuvanoto24 specijalno za nevrabotenite Romi.25

Nacionalnata Strategija za Namaluvawe na Siroma{tijata vo Republika Makedonija dade edna analiza za siroma{tijata vo Makedonija so cel da se napravi strategiska ramka za namaluvawe na istata. Siroma{tijata e analizirana koristej}i ja definicijata za siroma{tija na EUROSTAT: ,, Individualci, semejstva i grupi koi {to se smetaat siroma{ni (materijalno, kulturno i socijalno), see na takvo nivo koe {to isklu~uva minimum prifatliv pat od `iveewe vo zemjata kade {to opstojuvaat.,,

Najgolemiot procent na siroma{tija e zabele`an vo severo-isto~niot region (23,5%) koj {to gi vklu~uva Kumanovo, Kriva Palanka, Kratovo, Probi{tip, Ko~ani, Del~evo, Vinica, Sveti Nikole, Veles, [tip, Radovi{ I Berovo. Njagolemiot broj na siroma{ni lu|e e najden vo ovoj region (36,7%) I toa, Skopje, (22,2%) I severozapadniot del (21,6%). Najniskata stapka be{e zabele`ana od 4,5%26. Vo nekoi od ovie regioni, Romite se zna~itelen procet od popucijata.

Ovaa strategija za redukcija na siroma{tijata, kako riskantni grupi gi prepoznava: Vrabotenite bez edukacija, so niska edukacija i nekvalifikuvanite; Dolgo vreme nevrabotenite, od koi 60% ~ekaat pove}e od ~etiri godini; Siroma{nte ruralni oblasti i malite urbani arei: Hendikepiranite, Institucionaliziranite lica i postarite27. Romite ne se spcificirani kako rizi~na grupa. Romite se spomentai samo kako del od siroma{nite urbani sredini, kako lu|e {to `iveat vo siroma{ni kvartovi zaedno so Albancite, Makedoncite I ostanatite etni~ki grupi.28 Ne e spomenato duri ni [uto Orizari, naseleno so Romi, so specifi~ni problemi i ekstremno visok procent na nevraboteni i siroma{tija.

Nacionalna Strategija za Podobruvawe na Situacijata na Romite

Makedonija e edinstvenata zemja od regionot koja {to seu{te nema strategija za podobruvawe na situacijata na Romite. Nekolku godini nanazad grupa od NVO podgotvi predlog za Strategija za Romite koj be{e dostaven do Vladata. Vladata odbi da go diskutira predlogot naglasuvaj}i deka vlainata politika ne mo`e da se kreira vrz osnova na predlog dostaven edinstveno od romski nevladini organizacii. Takvata politika - aglasi vladata -treba da se podgotvi od vladini pretstavnici, konsultacii so {irok spektar od razli~ni akteri, vklu~uvaj}i gi i Romite.29

Vo 2003 godina Svetskata Banka, zaedno so Institutot Otvoreno O{testvo ja lansira idejata za Romskata Dekada. Na konferencijata vo Budimpe{ta, pretstavnici na romski nevladini organizacii ja prezentiraa reviziranata verzija na nivniot document. Makedonskta Vlada se soglasi da u~evstvuva vo Dekadata, no i povtorno go ignorira{e dokumentot podgotven od Romite.

Vo ovoj moment vo Makedonija, napravena e grupa od pretstavnici na Romite i vladini pretstavnici. Grupata gi zapo~na podotovkite za Dekadata {to od Vladata e zemeno kako prioritet. Elaboriraweto na Nacionalnata Strategija ne e isfrlena, no sepak e odlo`ena, najverojatno za vtoriot del od 2004 godina. Spored Mabera Kamberi, Asistent na Ministerot za Trud i Socijala:

,,Vladata saka da usvoi Nacionalna Strategija do krajot na 2004 godina. Toa }e bide potpolen dokment koj {to }e gi pokriva site sferi, ne samo sferite pokrieno so Dekadata. Vklu~uvaj}i go tuka i problemot so dokumentite a identifikacija, rodovite problemi, dikriminacijata.,,30

[to se odnesuva do Dekadata, site osum zemji u~esni~ki vo Dekadata31 se soglasija da se koncentriraat na isti sferi: obrazovanie, domuvawe, zdravstvo i vrabotuvawe. Vo Makedonija za coordinator na aktivostite od Dekadata e naimenuvan aktielniot Minister za Trud i Socijalna Politika, gospodinot Jovan Manasievki.
Grupata {to }e bide odgovorna za podgotvitelniot period za Dekadata e napravena i se sostoi od:

6 pretstavnici od Ministerstvata
4 pretstavnici od NVO, eden za obrazovanie, eden za zdravstvo, eden za domuvawe i eden za vrabotuvawe32
1 pretstavnik na lokalnite avtoriteti, gradona~alnikot na [uto Orizari, Erduan Iseni.
1 od politi~kite partii
1 pretstavnik na Oddelot za statistika
1 pretstavnik od Republi~koto Biro za Vrabotuvawe
1 pretstavnik na Institutot Otvoreno O{testvo
1 pretstavnik na UNDP
I mo`ebi 1 pretstavnik od Evropskata Agencija za Rekonstrukcija

Za sekoja sfera (obrazovanie, domuvawe, zdravstvo i vrabotuvawe) rabotna grupa }e izgotvi Akcionen Plan. Vo sredinata na maj se planira sredba so UNDP za da se diskutira sobiraweto na informacii i data na podatoci. Vo Makedonija pribiraweto na podatoci }e bide olesno bidej}i avtoritetite imaat pravna obligacija za sobirawe na etni~ki senzibilni statistiki.33 Zasega e rano da se predviduva kako ovoj mehanizam }e funkcionira. Ona {to e jasno e deka vo sferata na vrabotuvaweto }e ima edna li~nost Rom/Romka koja {to }e u~estvuva vo dizajniraweto, razvojot i implementacijata na celata rabota vrzana so proektite, da lobira da se sozdade infrastrukturni strukturi, da vr{i monitoring, da dade kontribucija vo sozdavawe na indikatori i da u~estvuva vo evaluacijata na mehanizmite.

Pristap na Romite do treninizi i obuki

Vo poslednive nekolku godini Nacionalnoto Biro za Vrabotuvawe ne organizira pove}e trenininzi i obuki kako {to be{e praktika porano. Lu|eto sega se obu~uvaat vo profesionalni u~ili{ta, a tie {to ne posetuvale takvo u~ili{te ili pak ne go zavr{ile nemaat mnogu o`nosti da go storat toa podocna. Edinstvena mo`nost da se zdobijat so novi/drugi sposobnosti se treninzite organizirani od rabotodavcite koi {to i nudat takov vid na zaposluvawe. Ulogata na biroto za vrabotuvawe - ako seu{te ima nekakva - e da mu pomogne na rabotodavecot, ako toj toa go pobara, vo izborot na lu|eto za treningot. Postoi sistem od beneficii za rabotodavcite da organiziraat obuki, a biroto za vrabotuvawe mo`e da ponudi simboli~na suma na pari za pokrivawe na nekoi tro{oci od obukata.

Nedostatokot od kontinuirano organizirawe na obuki i treninzi ima negativno vlijanie vrz nevrabotenite Romi. Od edna strana poradi toa {to tie ne se dovolno kvalifikuvani, pa zatoa i im treba, a od druga strana, selekcijata na onie koi {to treba da se dokvalificiraat e nefer, i ~esto gi isklu~uva Romite, duri i da gi imaat osovnite predznaewa i kvalifikacii. Isto taka, nedovolnata informiranost za vakov tip na kvalifikacii, prekvalifikacii, dokvalifikacii, lokaciite kade se izvr{uvaat, doveduvaat do isklu~uvawe na Romite od ovoj vid na aktivnosti.

Za da se popolni toj ras~ekor od nevklu~enost na Romite, nacionalni i internacionalni NVO se oiduvaat da organiziraat vakvi trening programi za Romite, specijalno Romkite (na primer Makedonskiot Centar za Internacionalna Sorabotka). Nekolku romski NVO poka`aa interes da napravat istra`uvawe za potrebite na berzata na trudot pred da organiziraat nekakva obuka, no seu{te nemaat dovolno iskustvo, znaewa a i pari da go napravat toa na profesionalno nivo.

Se ~ini deka romskata `ena e podobro prifatena otkolku ma`ite vo vakvite obuki organizirani od privatni firmi (vo Bitola, gr~ka tekstilna firma organizirala trening za `eni {iva~ki, i od 10 osum bile Romki, vo Ko~ani 30 `eni posetuvale obuka za potrebite na tekstilnata industrija, a od niv 3 bile Romki i taka natamu)

,,Preku Fondacijata Evropa, imavme trening kursevi za kompjuteri, ni ka`a direktorkata na Biroto za vrabotuvawe vo Ko~ani. Organizatorite sakaa da imaat i 13 Romi. Ovaa informacija be{e oglasuvana preku mediumite, ja postavivme I na oglasnata tabla vo biroto, no samo 3 Romi se prijavija.,,34

Kako i da e, vakvite treninzi organizirani od Biroata za vrabotuvawe, lokalnite NV ili drugi organizacija ne gi davaat o~ekuvanite rezultati. Identifiirani se bare tri problemati~ni arei vo relacija so trening programite organizirani za Romite:

Vidot na treningot {to se organizira, ove}e zavisi od organizatorskite sposobnosti na NVO, otkolku od potrebite na berzata na trudot. Vo najgolem broj na slu~ai analizina na pazarot voop{to ne se ni pravat.
Treninzite/obukite ne se izveduvaat vo sorabotka so potencijalnite rabotodavci, taka da ne postoi direktna vrska pome|u posetitelite na treningot i mo`nosta da se najde rabota.
Mo{ne ~esto obukata/treningot e dizajnirana izolaciono i ne se inkorporira dovolno obrazovno nivo za celosno i stabilno vrabotuvawe.35

Romskata `ena

Slikata za romskata `ena kako nepismena i bespomo{na e bleda. Treba into da se menuva bidej}i vo poslednive desetina godini situacijata e mnogu izmeneta. Denes Makedonija ima visoko obrazovani i emancipirani Romki. Tie nau~ija stranski jazici i patuvaat po svetot. Tie ja razbiraat administrativnata procedura i perfektno se podgotveni da vodat biznisi. Brojot na romski devojki vo srednite u~ili{ta i na fakultetite e povisok od brojot na mom~iwata.

Romskata `ena go ima krenato glasot. Nekoi se lideri, vodat organizacii i sorabotuvaat me|u sebe. Tie se del od internacionalni mre`i. Se podgotveni da se zafatat i so mnogu ~uvstvitelni temi. Pokraj tradicionalnite problemi, da re~eme semejnoto nasilstvo ili pak rodovata diskriminacija, nekoi od niv otvorija debate i za temi, dosega{ni tabua kako {to se odnosite ma`i - `eni, istra`uva tradicionalni praktiki (devstvenosta), homoseksualizmot vo romskite naselbi i taka natamu.

Nema somnevawe deka kako najsiroma{na grupa, disparitetot na nivoto na obrazovanie na devoj~iwata i namom~iwata seu{te treba da bide predmet na istra`uvawe i debati. Romkata e majka i `ena koja {to ima obvrski da se gri`i za semejstvoto. No i nad ova, od nea se o~ekuva da mu pomogne na ma`ot vo zarabotuvaweto. Qubomorata na ma`ot koj {to i zabranuva na `enata da raboti za da ne se sre}ava so drugi ma`i e samo u{te edno preteruvawe. I vo romskoto semejstvo, kako i vo sekoe drugo vo svetoto, koga `enata izleguva nadvor od doma, ma`ot mo`e da e Qubomoren, i ponekoga{ ima presija `enata da ostane doma. No, ova treba da se razbere kako isklu~ok, a ne kako pravilo. Nema da bide dobro ako generalizirame i ka`eme deka romskata `ena ne mo`e da raboti zatoa {to ma`ot ili semejstvoto ne i dozvoluva da go stori toa. Ima mnogu romski `eni koi {to rabotat vo fabriki (tekstilni, tutunska industrija).

,,Vo semejstvata koi se uli~ni prodava~i, `enata ja deli rabotata so ma`ot. Tie kupuvaat zaedno stoka, ja transportiraat i zaedno ja prodavaat. Mnogu ~esto `enite se tie {to se spravuvaat so policijata, pazarnata inspekcija od razli~ni pri~ini: tie nemaat kriminalni dosieja, zato {to se podobri sogovornici,,36 Kako nepi{ano pravilo `enata se gri`i za finansiite. Tie se pove{ti vo toa i mo`at da gi rasporedat parite za da ima dovolno hrana na trpezata. Koga ma`ot saka da izleze, toj bara pari od `enata i sekoga{ dobiva minimum.37

Vo [uto Orizari, pove}eto od `enite rabotat kako higieni~arki vo instituciite, u~ili{tata, bolnicite. Mnogumina rabotat i po privatni ku}i. Problemot na `enite {to rabotat privatno e toa {to i po 20 I 30 godini te nemaat penzosko i drugo osiguruvawe.

Vo poleto na vrabotuvaweto, nekoi NVO se fokusirale na `enskite kapaciteti da organiziraat I vodat biznisi. ,,Horizonti,, na primer, e NVO podr`ana od Catholic Relief Services, no i od drugi donatori. Tie otvorija mikro kreditna linija za `enite aktivni vo trgovijata, maloto proizvodstvo, uslugi i semejni biznisi. ,,Procedurata e fleksibilna i rapidna: aplikantite ne pla}aat kamata, nema potreba od zalog i zaemot mo`e da se dobie za nedela dena. Zaemite se od 500 do 2500 evra i treba da se vratat vo period od 6 do 9 meseci. Dosega ,,Horizonti,, ima dadeno 9.703 krediti od koi 5.001 na romski klienti. Totalnata suma dadena e skoro 6 milioni dolari od koi 2,9 milioni na romski klienti. Nabrgu, ,,Horizonti,, planira da otvori kancelarii vo Gostivar i Kumanovo, kako i da otvori novi kreditni linii.,,38

Vo poleto na obuka, ,,Daja,, romska `enska NVO od Kumanovo ve}e ima nekakvi iskustva. Organiziraa serija od trenig obuki za {iva~ki i gi snabija so sertifikati so koi mo`at da otvorat svoj biznis ili pak da najdat rabota vo tekstilni firmi. Vo periodot od 2000 do 2004 godina, 126 romski `eni go zavr{ija kursot, a 27 od niv ili 21,4% ve}e najdoa rabota vo privatni firmi.
Ostanatite kursevi ne bea taka uspe{ni. Od 71 `ena na kursot za frizerki, samo edna otvori svoj du}an, a taa vrabotila dve svoi kole{ki od kursot (4,2%). Od 22 `eni kozmeti~arki, do sega nitu edna ne na{la rabota.39

Postoe~ki proekti i inicijativi za vrabotuvawe

Balansirana reprezentacija na malcinstvata vo civilniot servis vo Makedonija: EU program za asistencija iniciran od Evropskata Agencija za Rekonstrukcija

Spored oficijalnite podatoci Romite pretstavuvaat 2,2% od vkupnata populacija. Ohridskiot Dogovor bara proporcionalna reprezentacija na etni~kite grupi vo javnata administracija, armijata, policijata i javnite pretprijatija.40 Vo momentov procentot na vraboteni Romi e mnogu pomal od 2,2%.

Vo noemvri 2003 godina Evrpskata Agencija za Rekonstrukcija lansira{e 2 milioni evra asistencija od EU za programata za rebalansirawe i zatapenost vo javnite servisi. Okolu 600 mladi Albanci, Turci, Romi, Srbi, Vlasi i ostanati malcinstva bea selektirani da posetuvaat devet mese~en trening po {to }e dobija serifikat za Javni Administratori koi {to }e bidat vraboteni vo civilnite servisi.

Od 600 prifateni za treningot, 20 se Romi 41 od ko i nekolku romski devojki.42 Posle treningot se o~ekuva site da najdat rabota vo civilnite servisi. Romskite organizacii se svesni za mo`nostite otvoreni so Ohridskiot Dogovor za da go zgolemat brojot na Romi vraboteni vo instituciite no zasega nema pokazatel deka tie imaat mehanizmi za monitoring i evaluacija kako bi go napravile toa na sistematski na~in. Vo delot za vrabotuvawe vo idniot Plan za Akcija na Romite treba da se dade podr{ka za eden takov proekt za monitoring i evaluacija.

Programi za Javni Raboti

Potrebata od obnovuvawe na infrastrukturata i fleksibilnosta dadena od sistemot lokalnite avtoriteti da stapat vo direkten kontakt so privatni donatori, gi napravi ovie Programi za Javni Raboti mo{ne popularni.

Kako po nekoe pravilo ovie programi vrabotuvaat nekvalifikuvani i nisko kvalifikuvani lica, {to e od poseben interes za Romite. Ovie programi mo`at da bidat od zna~itelno zna~ewe Romite da se vklu~at vo berzata na trudot, barem za odredeno vreme. Za `al, vo momentot nema nekoja koherentna vladina politika vo ovaa sfera. Programite {to egzistiraat, razvieni od mre`ata na SIP (Programi za Socijalna Infrastruktura) nemaat unificirana procedura za selektirawe na vrabotenite/rabotnicite. Romite koi {to baraat rabota/registriranite Romi, se nekvalifikuvani ili pak nisko kvalifikuvani. Toa zna~i deka Romite bi trebalo ednakvo da beneficiraat od mo`nostite ponudeni so ovoj program, a ne, kako {to ~esto se slu~uva da bidat ignorirani, ili pak isklu~eni.

Od intervjuata so lokalnite avtoriteti i Romite od gradovite kade {to ovie Programi bea organizirani vidovme razli~ni selektivni modeli za rabotnicite:

,,etni~ki slepa selekcija,, - so drugi zborovi isklu~uvawe na Romite (Prilep);
,,senzitivno neformalen selektiven process,, - koj {to rezultiral so opfa}awe na zna~itelen broj na Romi (Ko~ani)
,,senzitivno formalin selektiven proces,, - baran od stranskiot donator (Bitola)

Vo Prilep, grad so golema romska populacija i golem broj na nevraboteni, Op{tinata ima{e serija od programi finansirani od KARDS, od Germanskata Vlada i drugi donatori. Obezbeduvawe na ednakov pristap i fer prezentacija na malcinstvata vo ovie programe ne najde visoko mesto na agendata na implementatorot na programite.

Komisijata za seleekcija broela pet ~lena: 1 od Ministerstvoto za Transport, 1 od Op{tinata, 1 od Centarot za Socijalni Raboti, 1 od Biroto za Vrabotuvawe i 1 Koordinator. Komisijata dade dva kriteriumi za selekcija: aplikantot treba da e primatel na socijalna pomo{ i aktivno da bara rabota. Vtoriot uslov e zemen i razbran kako ,,isklu~uvawe na mrzelivite, t.e. oni koi {to ne sakaat da rabotat,, a interesot za nao|awe rabota e ,,da se vidi liceto sekojdnevno pred vratite na biroto za vrabotuvawe i da bara rabota,,. Spored gradona~alnikot nema potreba od proporcionalni pravila, na Romite sekoga{ }e im se ponudi rabota vo ovoj vid na programi zato {to tie se ,,posiroma{ni i deka se vo golem broj nekvalifikuvani,,. Vsu{nost vo Prilep tie sekoga{ dobivaat 10% od rabotnite mesta vo programite, iako se samo 5% od vkupnata populacija.

Spored NVO sektor, Romite vo Prilep, vo ovie programi dobivaat po 2-3 rabotni mesta od vkupnite 150. Procesot na selekcija ne e transparenten, a selektivnite kriteriumi nikoga{ ne se diskutirani ili pak publikuvani. Nema{e Rom ili pak pretstavnik na drugo malcinstvo kako ~len vo komisijata. Rabotite bea rasporedeni spored politi~kata afiliacija na aplikantite. So drugi zborovi, ovie programi se koristeni od avtoritetite kako instrument za izborna propaganda. ,,Ova ne e poradi rasizmot, veli Tahir Selimovski, pretsedatel na ,,Romani {ukaripe,,, toa e pred se poradi politikata. Romite sigurno }e imaat pove}e {ansi za rabota ako se ~lenovi na vladea~kata partija.,,43

Romskite NVO se za pogolema transparentnost i za romski pretstavnik vo komisijata - lice koe {to }e `ivee vo sosedstvoto i koj {to dobro }e ja poznava situacijata na sekoe romsko semejstvo, obrazovano i mlado koe {to }e mo`e da lobira za ednakov pristap i fer selekcija. Ne treba da bide nazna~en od avtoritetite tuku od lista {to }e ja predlo`at romskite NVO. Kriteriumite za selkcija i kompozicijata na komisijata ne treba da bide pod diskrecija na lokalnite avtoriteti. Ministerstvoto za Trud i Socijalna Politika treba da gi sugerira etablirawe na procentualna zastapenost ili pak da gi napravi barem pravilata po jasni. Stranskite donatori, vklu~uvaj}i ja i Evropskata Unija, treba da se soglasat za principite koi {to }e bidat po~ituvani od site stranki i vo site programi koi {to se finansirani od niv.

KO^ANI
Vo Ko~ani neodamna bea organizirani 3 programi: se~a na drvjata (50 lica) infrastruktura vo bliskoto selo (80), ~istewe na re~noto korito (60 lica). Vo tekot na ovie programi vo traewe od eden do ti meseci - rabotnicite ne dobivaa socijalna pomo{ tuku plata vo visina od 130 evra {to e pribli`no ~etiri pati ogolema suma od taa {to ja dobivaat kako socijalna pomo{. Za eden od ovie programi za 60 mesta apliciraa 300 lica. Toa ne obvrza kako Op{tina da obrneme vnimanie na procesot na selekcija.

Po se izgleda deka Ko~ani e eden od retkite, ako ne i edinstven primer kade {to e vraboten Rom vo Gradskoto Sobranie kako lice koe {to gi povrzuva Sovetot na Optinata i na gradona~alnikot od edna i romskata zaednica od druga strana. Ovoj romski sovetnik igra va`na uloga vo komisijata za selekcija so toa {to dava to~na informacija koj od listata na Romite koi {to aplicirale e navistina siroma{en i na kogo najmnogu mu treba rabotata. Kriteriumite se: a) da se bide registriran vo biroto za vrabotuvawe b) da se primateli na socijalna pomo{.
Komisijata ne kreirala formalna proporcionalna zastapenost, no spored ka`uvawata na gradona~alnikot 30% od vrabotenite vo programite bile Romi.

Gradona~alnikot e zadovolen od rezultatite na programite vo Ko~ani: ,,platite bea dobri, rabotata e kvalitetno zavr{ena, a lu|eto zadovolni,,. Bi sakale da prodol`ime so organizirawe na vakov vid na programi. Vklu~uvaj}i odreden broj na Romi vo tiovite nema samo materijalna vrednost tuku i edukativna: Makedonskite rabotnici vidoa deka Romite se dobri rabotnici, gi izvr{uvaat zadol`enijata bez poplaki i dadoa se od sebe vo tekot na rabotata.44

Vo Bitola nema{e romski pretstavnik vo selektivnata komisija, no Holandskiot donator insistira{e na fer i proporcionalna zastapenost na malcinstvata vo rabotnite grupi od proektot. Lokalnite avtoriteti go po~ituvaa ovaa barawe na donatorot taka da vrabotia Romi i Turci.45

Ovoj primer ja ilustrira mo{ne va`nata uloga na stranskite donatori i na me|unarodnata zaednica koja {to ja imaat vo ~uvstvitelna area i protekcija malcinstvata. Za `al ne site stranski donatori se senzitivni kako {to bea vo Bitola. Vo ovaa sfera romskite organizacii imaat odgovornost da gi identificiraat partnerite vo Programite (lokalnite avtoriteti i strancite), da gi informiraat i da gi ohrabrat da obezbedat fer tretman za romskata populacija.

Iskustvata od Bitola isto taka poka`uvaat deka lokalnite avtoriteti mo`at da go resektiraat ednakviot prista.

I na krajot ovie primeri otvaraat interesno politi~ko pra{anje: Ako celta e da se osigura proporcionalna zastapenost na nekvalifikuvanite i nisko kvalifiuvanite rabotnici vo Programata sporet etni~kata pripadnost, koja }e bide najadekvatnata referenca? ]e bide toa procentot od popisot vo 2002 (2,2% Romi? Ili pak, }e bide porealno da se zeme procentot na Romi koi {to `iveat vo gradot kade {to Programata e orgaizirana a ne na nacionalno nivo? Ili pak, toa }e bide procentot na Romi registrirani kako nekvalifikuvani i nisko kvalifikuvani vo Biroata za vrabotuvaqwe? Iako pote{ka za implementacija, se ~ini deka ovaa tretava opcija e najadekvaten odgovor na lokalnata situacija.

Protekcija na tradicionalnite zanaeti

Edna druga inicijativa koja {to zaslu`uva da bide spomenata i koja {to zaslu`uva vnimani vo bliska idnina e vladinata inicijativa za za~uvuvawe na tradicionalnite zanaeti voop{to, ne samo na romskite zanaeti, tuku na site zanaeti koi spored toa kako gleda vladata, imaat kulturno zna~ewe i vrednost.

Zakonot za Tradicionalni Zanaeti ima lista od zanaeti koi za da gi za{titi vovede namaluvawe na dava~kite kon dr`avata. Vo poslednive 10 godini listata be{e zgolemena. Mnogu Romi i se razbira ne-Romi koi seu{te gi rabotat ovie zanaeti velat deka aktuelnoto nivo na za{tita ne e na nivo koe {to }e ja odr`i tradicijata `iva: barawata se pogolemi sekoj den, nekoi zanaeti zavisat edinstveno od sezonata, registriraweto e komlicirano, a profitot mal.

Miisterstvoto za Ekonomija podgotvi nov predlog Zakon za Tradicionalni Zanaeti koj {to }e ja poednostavi procedurata na registracija, }e im ovozmo`i na zanaet~iite da rabotat doma i }e gi namali dava~kite kon dr`avata. Predlog zakonot isto taka ovozmo`uva i nepla}awe na danocite na avtoriziranite zanaet~ii za vreme na sezonata koga nemaat rabota, vo traewe od najmnogu 6 meseci. Se bara da se bide registriran kako nevraboten vo biroto za vrabotuvawe i da ima nekakov vid na obrazovanie.

Vtorovo barawe (nekakov vid na obrazovanie) mo`e da predizvika nekoi problemi i da ograni~i del od Romskite aplikanti, kako {to se slu~i vo Romanija koga be{e donesen sli~en zakon. Ministerstvoto za Ekonomija tvrdi deka do takvi problemi nema da dojde zatoa {to nacrt zakonot predviduva i nekoi otstapki koga }e treba da se registriraat kako zanaet~ii. ]e treba da se vidi kako }e se implementira zakonot, da se napravi evaluacija za da se osigura deka nema da ima diskriminatorski efekt vrz koja i da grupa.

Isto taka, treba da se osigura deka protekcijata na tradicionalnite profesii treba da se gleda kako del od naporite da se za~uva kulturniot identitet na grupata, a ne kako metoda da im se osiguri na Romite pristap kon berzata na trudot.

Pazarot za zanaet~iite e ograni~en i {ansite za negovo zgolemuvawe se mnogu mali. Prihodite od ovie zanaeti mo`ebi }e ovozmo`at pre`ivuvawe, no sigurno nema da ovozmo`at prosperitet.

Del VI Preporaki

Za Vladata:

Kreirawe na institucii za vrbotuvawe koi {to }e mo`at da odgovorat na potrebite na malcinskite grupi ili pak kreirawe na specijalni oddeli vo postoe~kite institucii specijalno dizajnirani da gi adresiraat ovie potrebi.
Pogolemo fokusirawe na informiraweto na Romite za mo`nostite za vrabotuvawe a ne fokusirawe na informiraweto kako da dojdat do socijalno pomo{
Da se osigura efektivno u~estvo na Romite vo implementacijata, monitoringot i evaluacijata na politikite za vrabotuvawe

Kvalifikacija i prekvalifikacija
Da se pretstavat generalno mo`nostite za kvalifikacija i prekvalifikacija
Da se dizajniraat specifi~ni formi na trening za Romite
Da se prisvojat pofleksibilni barawa za pristap do kvalifikacijata i prekvalifikacijata
Da se razvijat jasni anti-diskriminatorski politiki
Da se usvoi kompletna anti-diskriminatorska legisaltiva/da se zajaknat postoe~kite anti-diskriminatorski provizii vo zakonot za vrabotuvawe
Kreirawe na efektivni kontrolni mehanizmi
Da se sozdadat mehanizmi za sozdavawe na baza nsa podatoci za desegregacija vrz rodova baza, starost i etnicitet
Da se razvijat indikatori za evaluacija na anti-diskriminaotrnite politiki
Da se za{titat tradicionalnite romski zanaeti kako del od naporite za za~uvuvawe na kulturniot identitet na grupata
Monitoring na implementacijata na Zakonot za tradicionalni zanaeti i evaluacija na impaktot vrz romskite tradicionalni zanaeti

@eni
Da se obrne specijalno vnimanie na rodovata dimenzija vo politikite za vrabotuvawe na Romite
Promovirawe na inkorporirawe na romskite `eni kako del od nacionalnata agenda za rodova ednakvost

Javni servisi:
Vklu~uvawe na programi za Romite vo politikite za vrabotuvawe vo monitoring i evaluacija vo inkorporiraweto na Romite vo javnite servisi

Programi za javni raboti:
Da se osigura transparentna i fer selekcija na rabotnicite vo javnite programi. Da se izgotvat jasni vodilki i pravila. Da se osigura proporcionalna participacija na Romite vo ovie aktivnosti

Za NVO:

Investirawe vo profesionalni treninzi za nivnite vraboteni vo areata na zakonot za vrabotuvawe i prakticiraweto na zakonot
Da se lobira za menuvawe na politikata, reintordukcija na treninzite, kvalifikaciite i prekvalifikaciite, kako i monitoring na implementiraweto.
Da se podigne kapacitetot na nevladiniot sektor za monitoring i evaluacija

Na stranskite institucii i donatori:

Donatorite {to gi pomagaat programite za javni raboti: Da se dogovorat za slektivnite principi koi {to }e se po~ituvaat vo site javni programi {to tie gi finasiraat
ILO: da im se ponudi na Romite mo`nost za sta`irawe vo nivnata organizacvija
Ostanatite donatori: da potpomognat trening za NVO za da akumuliraat iskustva vo oblasta na trudovata diskriminacija, monitoring i izvestuvawe

EVIDENTIRANI ROMI PO OBRAZOVANIE

Red.br

Gradovi

NKV

NKV NSO

KV

SSO

VKV

VI[E SO

Un.

 

Magistri

Doktori

M

@

M

@

M

@

M

@

M

@

M

@

M

@

M

@

M

@

1.

BEROVO

235

103

5

1

22

12

8

2

0

0

0

0

1

0

0

0

0

0

2.

BITOLA

970

507

4

1

5

0

2

1

0

0

1

0

0

0

0

0

0

0

3.

MAK.BROD

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

4.

VALANDOVO

3

1

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

5.

VINICA

425

195

4

0

2

0

3

0

0

0

0

0

1

0

0

0

0

0

6.

GEVGELIA

12

4

0

0

0

0

1

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

7.

GOSTIVAR

629

206

2

2

42

3

37

15

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

8.

DEBAR

405

153

14

1

6

0

12

3

0

0

1

0

1

0

0

0

0

0

9.

DEL^EVO

192

72

6

1

14

4

12

3

0

0

0

0

2

1

0

0

0

0

10.

DEMIR HISAR

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

11.

KAVADARCI

199

44

0

0

8

0

4

2

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

12.

KICEVO

537

189

31

0

17

3

16

4

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

13.

KO^ANI

779

311

11

2

18

2

10

3

0

0

0

0

1

0

0

0

0

0

14.

KRATOVO

65

30

0

0

3

0

4

1

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

15.

K.PLANKA

147

70

10

0

11

1

7

4

0

0

0

0

1

1

0

0

0

0

 

16.

KRU[EVO

13

5

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

17.

KUMANOVO

1460

645

20

50

50

14

37

14

0

0

1

0

1

1

0

0

0

0

18.

NEGOTINO

47

24

0

0

1

0

3

2

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

19.

OHRID

361

227

189

76

37

9

3

2

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

20.

PRILEP

1877

913

0

0

9

3

12

3

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

21.

PROBISTIP

2

1

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

22.

RADOVIS

3

1

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

23.

RESEN

96

41

0

0

1

1

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

24.

SV.NIKOLE

34

24

0

0

1

1

1

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

25.

STRUGA

66

25

2

2

3

1

1

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

26.

STRUMICA

6

3

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

27.

TETOVO

382

166

96

16

26

4

29

10

0

0

1

0

0

0

0

0

0

0

28.

VELES

324

167

6

1

3

0

2

1

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

29.

[TIP

839

410

23

4

13

5

13

7

0

0

2

0

1

0

0

0

0

0

30.

SKOPJE

TOTAL
23840

4995

15103

2068

6605

54

477

11

123

516

808

116

179

159

376

60

137

0

0

0

0

1

7

1

1

7

16

5

8

0

0

0

0

0

0

0

0


1 Informacija publikuvana od Institutot za Vrabotuvawe vo septemvri 2003 godina.

2 Pres konferencija, odr`ana vo april, 2004 godina.

3 Evropskiot Centar za Pravata na Romite, ja opi{uva situacijata vo zapadna Makedonija takva da Albancite vr{at presija na Romite da se deklariraat kako Albanci. @itelite na Te}e (Tetovska naselba) i bliskata okoluna, mesto kade {to `iveat okolu 1000 Romi, obkoleni so albansko naselenie, se registrirani kako Albanci. Samo vo Tetovo, dve naselbi so okolu 500 do 700 Romi registrirani kako Turci. ,,Prijatna Fikcija: Situacijata so ^ovekovite Prava vo Makedonija,, Budimpe{ta, 1998 godina.

4 Poglednete vo aneksot 1: Nevraboteni Romi registrirani vo Biroata za Vrabotuvawe, napraven vrz osnova na mestoto na registracija i nivoto na obrazovanie.

5 Intervju so Sulejman Ismailovski, 30 mart 2004, Kumanovo

6 ,,Zabraneto e da se prodavaat proizvodi na pazarite i tezgite: meso i ostanati mesni proizvodi, kandirani produkti, nealkoholni pijaloci, delovi za motorni vozila i motorni masla, elektrotehniki i elektronski proizvodi, radio i televiziski setovi, ma{ini, medikamenti, medicinski i farmacevtski materijali, medicinski i labaratoriski instrumenti, site ostanati bilni ili pak medicinski preparati i lekovi, hemiski proizvodi, boi, sapuni i ostanati higienski proizvodi, detergenti, tutun i tutunski proizvodi. ,,Slu`ben Vesnik na republika Makedonija, Br. 53, godina 49, 26 avgust, 1993 godina, Valdin dekret Br. 23-2293/1.

7 Zakon za trgovija, ~lenot 6 dozvoluva proda`ba na agrikulturni proizvodi na pazarite, no ne i tekstil i tekstilni proizvodi. Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija (08-1626) Broj 23, strana 523-592 od 27 april 1995 godin.

8 ,,Mnogu Romi koi {to prodavaat ne se registrirani taka da policijata ponekoga{ ja zaplenuva robata. Policijata kako i ekonomskite inspektori se mo{ne aktivni tuka,,. Intervju so gospodin Todor Pa{ovski, Gradona~alnik na Ko~ani, 11 mart, 2004 godina.

9 ECPR (Evropski Centar za Pravata na Romite), esenta 1998, ,,Policiska brutalnost na makedonskite pazari,,. Pogledente go isto taka i reportot ,,Prijatana Fikcija: Situacijata so ^ovekovite Prava na Romite vo Makedonija,,.

10 Gospodin Todor Pa{ovski, Gradonaalnik na Ko~ani, 11 mart, 2002 godina.

11 Intervju so Zoran Mihajlov, advokat, 26 mart, 2004, Skopje

12 Rom, uli~en prodava~ od Ko~ani, intervju, 11 mart, 2004, Ko~ani.

13 Olivera Cvetanova, Dr`aven Sekretar fo Ministerstvoto za Ekonomija, na Romskiot Forum odr`an na 25-26 mart, 2004, Skopje.

14 Institutot za Sociolo{ki i Politikolo{ki Isatra`uvawa

15 Na primer, Mikro-Finansiskata Banka - Pro Credit Bank, otvorena od EBRD vo juli 2003 godina koja {to ovozmo`uva zaemi do 100.000 evra, i koja {to ima{e zna~itelen uspeh.

16 Telefonsko intervju so Senad Mustafov, direktor na ,,Roma Versitas,, 29 april, 2004.

17 Intervju so Ramiza Sakip, 13 mart, 2004, Skopje

18 Pogledni Roma Rights, No 3, 2003, Profil na Zaednicata: ,,Personaln Document Survey among the Romany Population of Kumanovo, Macedonia,,. (Istra`uvawe za dokumenti za identifikacija me|u romskata populacija, Kumanovo, Makedonija), Narativniot izve{taj napraven od romskata nevladina organizacija DROM, Kumanovo.

19 Ibrahim Ibrahimi, govor od PER Konferencijata, 16.02.2004, Skopje

20 Okolu 80

21 Intervju so Mile Stojanovi}, Direktor na Zavodot za Vrabotuvawe na Makedonija, 09.02.2004.

22 Zakon za Pottiknuvawe na Vrabotuvaweto No. 07-1470, ili Brankov zakon od 31 mart 2003 godina do 31 dekemvri 2003 godina.

23 Dr`avata pokriva{e del od tro{ocite na rabotodavcite vo tekot na dve godini: okolu 70 evra za ~ovek mese~no, plus ekvivalent od 40 evra mese~no vo prvite tri meseci, ako novovraboteniot bil primatel na socijalna pomo{.

24 Zaklu~no so oktomvri 2003 bea vraboteni 6000 lica, dodeka vladata o~ekuva{e vrabotuvawe na 20000 lica. Spored Ministerod za Trud i Socijalna Politika, Jovan Manasievski, rezultatite e pomali od o~ekuvanite poradi niskiot ekonomski razvoj i niskoto nivo na investicii. Magazin ,,Kapital,, br. 211 od 13.11.2003 godina.

25 Zakonot funkcionira{e samo za nekoi nevraboteni, no ne i za Romite. Imavme dve ili tri vrabotuvawa od Romite - zatoa {to rabotodavcite baraa lu|e so zavr{eno osnovno obrazovanie e mnozinstvoto od Romite, 900 od 1100 ne go imaat zavr{eno. Intervju so direktorot na Biroto za Vrabotuvawe vo Bitola, 13 mart 2004.

26 Strategija za Namaluvawe na Siroma{tijata, Del VII, strana 94

27 Makedonska Nacionalna Strategija za Namaluvawe na Siroma{tijata, glava IV, strana 53.

28 Poulacija so mali prihodi koja {to e dolgo vreme del od krugot na siroma{tijata. Naj~esto se locirani vo spontani sosedstva so siroma{ni servisi zaboraveni podolg period. Pove}eto od naselbite se locirani na periferiite, no ima i takvi koi se protegaat kako vmetna xebovi na siroma{tijata i vo vnatre{nosta na gradovite, vklu~uvaj}i go i Skopje. Pove}eto vakvi naselbi se naseleni od Romi ili Albanci, a ponekade mo`e da se najat i Makedonci kako i drugi etni~ki malcinstva. Najgolemiot del od ovaa populacija e nevraboten i e aktiven vo ,,neformalniot sektor od ekonomijata,, Makedonska Nacionalna Strategija za Namaluvawe na Siroma{tijata, glava VII, strani 94-95.

29 ,,Makedonskata Vlada ne go prifati predlogot na NVO zatoa {to strategijata treba da zaedni~ki da bide podotvena od vladata i romskite NVO, a ne da retstavuva dokument edinstveno odgotven od NVO sektorot. No, Vladata saka povtorno da dade napor i da prodiskutira na ovaa tema.,, Intervju so Mabera Kamberi, Asistent na Ministerot za Trud i Socijalna Politika, 15 mart, 2004.

30 Intervju so Mabera Kamberi, Asistent na Ministerot za Trud i Socijalna Politka, 15 mart, 2004.

31 Osumte zemji se: Makedonija, Bugarija, Crna Gora, Srbija, Ungarija, Romanija i Slovakija.

32 Dosega gi znaeme imiwata na lu}eto od NGO: Azbija Memedova, Anka Demirovska, Nadi Rexepi. Se nadevame deka na trkaleznata masa od niv }e gi dobieme i ostanatite imiwa.

33 Intervju so Mabera Kamberi, Asistent na Ministerot za Trud i Socijalna Politika, 15 mart, 2004, Skopje.

34 Intervju so Aleksndra Koceva, Direktor na Biroto za vrabotuvawe vo Ko~ani, 11 mart, 2004, Ko~ani.

35 Intervju so @aklina Durmi{, NVO Dendo vast, 18 mart, 2004, Skopje

36 Intervju so Imien Selimovska, aktivist, 12 mart 2004, Prilep.

37 Intervju so Sejfedin Ibraimov, nevraboten Rom od Ko~ani, 11 mart, 2004, Ko~ani.

38 Intervju so Aldijana Bajramovi}, koordinator vo Horizonti, 22 mart, 2004, Skopje

39 Intervju so Dilbera Kamberovska, ,,Daja,,, 25 mart, 2004, Skopje.

40 ^len 4 od Ohridskiot Dogovor i aneks C, ~len 5 Nediskriminatorska i podednakva zastapenost vo javnata adminsitracija, armijata, policijata i javnite pretprijatija.

41 Informacija od A{met Elezovski, Drom, Kumanovo

42 \ulten Dalipova, Ajnes Ibraim, Elvira Arslan i Julia Selim, site od Skopje, Simihana Ja{arova od [tip, edna devojka od Tetovo i edna od Veles.

43 Intervju so Tahir Selimoski, 12 mart, 2004, Prilep.

44 Intervju so Todor Pa{ovski, gradona~alnik na Ko~ani, 11 mart, 2004, Ko~ani.

45 Intervju so Tome Dimitrovski, Direktor na Biroto za Vrabotuvawe vo Bitola, 13 mart, 2004, Bitola